Iz divjine kočevskih gozdov, s planote nad zeleno dolino reke Kolpe, vas pozdravljamo - Snežnik, d.d., Kočevska Reka
SLO / ENG

Recesijo mora spremljati solidarnost     

 
 Ko smo v začetku leta 2008 delovno obeležili 55-letnico obstoja podjetja, na kar smo ponosni, nam črnih oblakov nad Snežnikovim poslovanjem (še) ni bilo slutiti. Dinamika in živahnost na trgu sta bila garanta snovanja vizije, ki je temeljila na pospešenem vlaganju v produkcijske faktorje.

Kot vedno slabe stvari udarijo ravno tedaj in na tistem mestu, kjer ne bi smele (?)! Očitno postaja, da z gospodarsko rastjo in razvojem, ki smo ga soustvarjali v preteklih letih in se je odvijal skoraj samoumevno, ne moremo več računati. Finančni sistem, ki je v zadnjih petindvajsetih letih temeljil na anglo-ameriškem modelu, ne deluje več. Tako so prizadete banke, zavarovalnice in druge finančne ustanove, zato ocenjujem, da je to najdaljša in najresnejša kriza od 30. let prejšnjega stoletja?! In če je temu res tako, potem nas čaka več let resnične revščine, ter bosta za okrevanje realnega sektorja potrebni najmanj debeli dve leti – izkušnje iz finančne krize konec osemdesetih let, ki pa ni primerljiva pa obsegu.

Realno gledano bi lahko povzeli, da je to kriza, ki se pojavi na vsakih sto let. Vendar je zopet negotovo povzemati in opravljati zaključke na podlagi tega spoznanja, če vemo, da se razmere dogajajo v popolnoma drugačnih družbenih ureditvah.

Odločno se je potrebno soočiti z dejstvom in še bolj odločno ukrepati v vsakem podjetju s celovitimi in natančno predvidenimi poslovnimi ukrepi. Najmanj kar si smemo dovoliti je omahovanje pri začrtani investicijski strategiji in razvojno naravnani poti! Slovenija ima na srečo banke v pretežno domači lasti, ki so ostale na konservativni in togi ravni sprejemanja naložbenih politik. Ravno tako imajo banke in gospodarstvo izkušnje s prestrukturiranjem v začetku devetdesetih let in s sanacijo v času osamosvajanja države, kar nas je z nam lastnim delom in voljo popeljalo med najrazvitejše države.

Na Snežniku smo trdno odločeni nadaljevati politiko zadnjih treh let, ko smo neutrudno iskali vsak dan posebej priložnost za narediti nekaj več in bolje. Zavihali smo rokave, si utirali pot na mednarodne trge, osvajali zahtevne standarde, vzbujali želje potencialnim partnerjem po naših izdelkih ter programih, ustvarjali priložnosti sebi in partnerjem, ki se vidijo dolgoročno z nami v tem poslovnem okolju.

Ne bomo dovolili, da nam napačne naložbe, razvrednotenje vrednot in neprimernih pričakovanj razblinijo naš vsakdanji kruh in uničijo kulturo vrednot podjetniških priložnosti konkurenčnega in tržno naravnanega okolja.

V tem času želimo posvetiti še več pozornosti notranji likvidnosti, v duhu boljšega gospodarjenja s terjatvami, stroški, predplačili in dodatnimi ugodnostmi, ki jih lahko pridobimo z natančnim načrtovanjem plasiranja sredstev za nabavo vhodnih surovin.

Korektna izmenjava dogajanja s poslovnimi partnerji, banko in zaposlenimi je segment, katerega v teh časih pridobljenega zaupanja ne smemo zapraviti. Pridobljeno zaupanje na podlagi vrednot naj bo še naprej stalnica v vseh situacijah, saj le tako lahko računamo na pomoč partnerjev. Država se (je) mora(la) hitro odzvati z razbremenjevanjem gospodarstva in s svojimi vzvodi na makro ravni zagotoviti podjetjem razbremenitev poslovanja.

Naravne danosti in s tem prednosti, ki jih ima Slovenija v lesarski dejavnosti, naj bodo v času hude recesije in vse hujše gospodarske krize, moment ustvarjanja novega odboja navzgor slovenski lesarski industriji. Snežnik, kot del mozaika slovenske lesno predelovalne industrije želi ohraniti stik z naravnimi dobrinami, ravno tako pa si želi ustvarjati nove priložnosti v novih produktih za naravnimi materiali. Z lesom na Snežniku znamo ravnati, zaradi tega ga skrbno obdelujemo in gledamo na to, da je kar najbolj gospodarno izrabljen. Že pri sečnji skrbno pazimo na način spravljanja, pri obdelavi skozi zahtevne FSC standarde spoštujemo in natančno upoštevamo zahteve za ohranjanje dobrine, katere nam zagotavljajo vsakdanji kruh. Verjamemo pa tudi, da bo les na Snežniku zagotavljal kruh še nadaljnjim rodovom. Les je bil večni spremljevalec človeka; ob njegovem rojstvu, ko ga mati položi v zibelko, skozi njegovo plodno obdobje, kakor tudi na njegovi zadnji poti k počitku.

Pojavijo se deviacije, ki na vsake toliko časa naredijo manjši ali večji odklon od teh tradicionalnih vrednot, ki pa se zaradi nenadomestljivosti,  ponovno vrnejo k naravnim dobrinam - lesu. Upam, da nam bo tudi skozi prizmo hude finančne in posledično gospodarske krize, ponovno uspelo povečati ugled lesu, ter mu povrniti mesto, ki mu za človeku dostojno bivanje tudi gre.

Tako kot cena lesa, je tudi življenje vse bolj nepredvidljivo. Ponovno pridobivajo precej prostora razni napovedovalci prihodnjih dogodkov, ki pa z realnostjo nimajo veliko skupnega, razen tega da se njihove napovedi »lahko zgodijo«. Če smo z vrtoglavimi pričakovanji neposredno klicali v to družbo samega hudiča nad nas, verjamem temu, da smo sedaj spoznali veliko neumnosti, ki jih je potrebno sanirati. Osebno ne dvomim, da gospodarski subjekti načrtujemo obstoj in nadaljnji razvoj družb. Vprašanja, ki so posledično vezana na črnoglede napovedi, pa kljub temu puščajo negotovost ob nadaljnjem ohlajanju gospodarstva in lahko samo ugibamo s kakšnimi brazgotinami se bomo kljub ukrepanju,iztrgali iz krempljev prisotne in grozeče nevarnosti.

V krizi so tudi priložnosti, res da velikokrat očem prikrite, zato se je potrebno toliko bolj potruditi in jih prepoznati. V Sloveniji zmoremo in znamo pametno ravnati s svojimi resursi, zato bo potrebno tvorno sodelovanje med vlado, gospodarstvom in sindikati.  Po uspešnem predsedovanju Slovenije EU, lahko tudi tako majhna država kot je, v dani situaciji potegne najboljše. Upam tudi, da bo razbremenitev podjetij prišla zelo hitro z kar najmanj obveznimi dajatvami – v takšnih in drugačnih oblikah. Najmanj kar bi se moralo že zgoditi, je zmanjšanje prispevkov v stroških dela, saj smo na samem vrhu v območju OECD.

Že leta 1923, ko je Keynes razmišljal o globalnem kapitalizmu, je v zgodovinskem delu z naslovom Traktat zasnoval usmeritve »pravičnemu« kapitalizmu, kjer je podjetniku namenil zgodovinski pomen. Namreč podjetnik – špekulant, lahko v svoji ustvarjalnosti poruši psihološko ravnotežje normalnega profita. Kar pomeni samo tekmovalnost po (pre)hitrem enkratnem zaslužkarstvu in krepko prekoračijo normalne razlike, ki veljajo za osnovno idejo kot gonilo kapitalističnega obstoja. In ugotovitev ob soočenju s krizo je nesporno zastrašujoča, saj so bile razlike v zadnjih 15 do 20 let nerazumljivo odstopajoče.

Kriza bo pripomogla k pravičnejši (po)razdelitvi alokacije kapitala med vse udeležence. Bremena NE SMEJO NOSITI SAMO DELAVCI, temveč je potrebno vzpostaviti učinkovitejši in tvoren kapitalističen model ureditve, kot je v popolnem smislu tudi zaživel v že bolj objektivnih časih!

Kočevska Reka, marec 2009